Jedrska energija lani z rekordom, a rast poganja predvsem ena država
Svetovna proizvodnja jedrske energije je leta 2025 dosegla rekordno raven - 2.845 teravatnih ur, kar je 1,3-odstotno povečanje. Za to je v celoti zaslužna Kitajska, ki je k temu prispevala več kot 34 dodatnih teravatnih ur. Brez tega bi svetovna proizvodnja upadla.
Združene države Amerike še vedno vodijo v proizvodnji jedrske energije, vendar Kitajska hitro zmanjšuje zaostanek, saj je v desetih letih svojo proizvodnjo skoraj potrojila. Medtem ko sta Francija in Japonska zabeležili skromno rast, proizvodnja v Evropi ostaja pod preteklimi ravnmi. Kljub rekordni proizvodnji se je delež jedrske energije v svetovni oskrbi z energijo nekoliko zmanjšal, saj je celotni energetski trg rasel hitreje. Zato ta mejnik poudarja predvsem hitro rast Kitajske, ne pa splošne svetovne jedrske renesanse.
Kitajska hitro zmanjšuje zaostanek
Svetovna proizvodnja jedrske energije je leta 2025, kot rečeno, dosegla rekordno raven, pri čemer je celotno neto povečanje prispevala Kitajska. Po podatkih iz najnovejšega poročila Statistical Review of World Energy (izdaja ga osrednje svetovno strokovno združenje za energetski sektor Energy Institute) so jedrske elektrarne lani po vsem svetu proizvedle 2.845 teravatnih ur energije, kar je 1,3 odstotka več kot leta 2024. Kitajska je svojo proizvodnjo povečala za več kot 34 teravatnih ur, kar pomeni, da bi se brez Kitajske svetovna proizvodnja jedrske energije zmanjšala.
Ti podatki zato bolj odražajo stanje v panogi kot pa splošne trditve o svetovni jedrski renesansi. Proizvodnja sicer narašča, vendar je rast še vedno zelo koncentrirana. Združene države Amerike še naprej upravljajo največji jedrski proizvodni park na svetu, medtem ko Kitajska hitro zmanjšuje zaostanek. Japonska postopoma znova vzpostavlja proizvodnjo, večina Evrope pa ostaja pod ravnmi, doseženimi pred desetimi leti.
Rekord, za katerega sta bili potrebni skoraj dve desetletji
Nov rekord je treba postaviti v kontekst. Svetovna proizvodnja jedrske energije je leta 2006 dosegla 2.803 teravatnih ur, zato je bila skupna proizvodnja leta 2025 kljub preteku 19 let le za približno 1,5 odstotka višja. Jedrska energija je končno presegla svoj prejšnji rekord, vendar to ni bilo obdobje hitre svetovne širitve.
V zadnjem obdobju se je proizvodnja povečala z 2.576 teravatnih ur v letu 2015 na 2.845 teravatnih ur lani. To pomeni 10,5-odstotno rast v zadnjem desetletju. Kitajska je k temu prispevala več kot znaša celoten porast, saj se je njena proizvodnja jedrske energije povečala s 171 teravatnih ur v letu 2015 na 485 teravatnih ur v letu 2025. Svetovna proizvodnja se je v istem obdobju povečala za približno 270 teravatnih ur, medtem ko je Kitajska sama prispevala skoraj 314 teravatnih ur.
Če iz skupnih podatkov izvzamemo Kitajsko, je preostali svet leta 2025 proizvedel približno 44 teravatnih ur manj jedrske električne energije kot desetletje prej. To sicer ne izniči svetovnega rekorda, vendar pa kaže, kako zelo je rast globalne proizvodnje postala odvisna od rasti v eni sami državi.
Združene države Amerike še vedno vodijo
Združene države so leta 2025 proizvedle 826 teravatnih ur jedrske električne energije, kar pomeni 29 odstotkov svetovne proizvodnje. To je več kot katera koli druga država in skoraj 70 odstotkov več kot je proizvedla Kitajska. Ta je zasedla drugo mesto s 485 teravatnimi urami, kar je 17,1 odstotka svetovne proizvodnje, medtem ko ji s 390 teravatnimi urami, oziroma 13,7 odstotka, sledi Francija.
Rusija je proizvedla 219 teravatnih ur, Južna Koreja 185 teravatnih ur, Japonska pa 94 teravatnih ur jedrske energije. Sledila je Kanada s skoraj 85 teravatnimi urami. Te države skupaj pomenijo veliko večino svetovne proizvodnje jedrske energije, kar odraža kapitalske zahteve in dolge razvoj, ki omejujejo jedrsko energijo na razmeroma majhno skupino držav.
Ameriški jedrski proizvodni objekti ostajajo zelo produktivni, vendar se proizvodnja ni bistveno spremenila. Ameriška proizvodnja jedrske energije je leta 2015 znašala 839 teravatnih ur, kar je nekoliko več kot lani. Kitajska pa je v zadnjem desetletju svojo proizvodnjo jedrske energije skoraj potrojila, pri čemer je povprečna letna stopnja rasti znašala skoraj 11 odstotkov.
ZDA torej še vedno precej vodijo, vendar se razlika zmanjšuje. Če se bodo nedavne stopnje rasti v obeh državah nadaljevale, bo Kitajska v približno petih letih prehitela ZDA in postala največja proizvajalka jedrske energije na svetu.
Francija in Japonska sta prispevali k rasti
Kitajska je bila zaslužna za večino povečanja v letu 2025, vendar so tudi nekatere druge države poročale o rasti. Francoska proizvodnja jedrske energije se je povečala za 9,6 teravatne ure na 390 teravatnih ur. Francija si je opomogla od nenavadno šibke proizvodnje, zabeležene v začetku tega desetletja, vendar proizvodnja ostaja za približno 47 teravatnih ur pod ravnjo iz leta 2015.
Japonska je prispevala dodatnih 9,2 teravatne ure, s čimer se je proizvodnja povečala za 11,1 odstotka, na 94 teravatnih ur. Japonska proizvodnja se je znatno povečala v primerjavi z najnižjimi vrednostmi, ki so sledile nesreči v Fukušimi in zaustavitvi vseh jedrskih reaktorjev v državi, vendar ostaja precej pod ravnmi iz časa pred nesrečo. Japonska je tako na primer leta 2010 (leto pred nesrečo v Fukušimi) proizvedla približno 292 teravatnih ur jedrske električne energije, kar je več kot trikrat toliko kot v letu 2025.
ZDA so lani povečale proizvodnjo za približno 3,1 teravatne ure, Rusija pa za 2,9 teravatne ure. Manjše povečanje so zabeležile Južna Afrika, Češka, Belorusija, Ukrajina, Slovaška in Pakistan. Ta povečanja so bila delno izravnana z zmanjšanji drugod. Proizvodnja jedrske energije na Tajvanu se je zmanjšala za skoraj devet teravatnih ur, Belgija je izgubila 7,5 teravatne ure, znatna zmanjšanja pa so zabeležile tudi Velika Britanija, Švica, Južna Koreja in Švedska.
Kitajska pa je v zadnjem desetletju svojo proizvodnjo jedrske energije skoraj potrojila.
Rast proizvodnje jedrske energije se seli v Azijo
Regionalni podatki kažejo, kako izrazito se je premaknilo središče rasti jedrske energije. Proizvodnja v azijsko-pacifiški regiji se je povečala s približno 420 teravatnih ur v letu 2015 na skoraj 845 teravatnih ur v letu 2025. Regija je svojo proizvodnjo več kot podvojila in zdaj proizvaja skoraj tretjino svetovne jedrske električne energije.
Severna Amerika sicer beleži rahlo rast, saj je lani proizvedla 921 teravatnih ur, kar pa je še vedno manj kot 952 teravatnih ur v letu 2015. Evropa je zabeležila precej strmejši upad, saj se je proizvodnja jedrske energije zmanjšala z 968 teravatnih ur v letu 2015 na 759 teravatnih ur v letu 2025. To pomeni skoraj 22-odstotni padec.
Prav tako izrazita je primerjava med razvitimi in razvijajočimi se gospodarstvi. Proizvodnja jedrske energije v državah članicah OECD se je v zadnjem desetletju zmanjšala za približno 96 teravatnih ur, medtem ko se je v državah, ki niso članice OECD, povečala za skoraj 366 teravatnih ur. Članice OECD zaradi svojih številnih obstoječih jedrskih elektrarn še vedno prispevajo približno dve tretjini svetovne proizvodnje, vendar ne zagotavljajo več rasti na tem področju.
Rekordno, a brez povečanja deleža v energetskem sistemu
Ta rekord je videti drugače, če proizvodnjo jedrske energije primerjamo s celotnim svetovnim energetskim sistemom. Jedrska energija je leta 2025 zagotovila 31 eksajoulov, kar je več kot leta 2024, ko je v svetovni sistem prispevala 30,7 eksajoula. Skupna svetovna oskrba z energijo se je v tem obdobju povečala hitreje, in sicer s 592,2 eksajoula na 600,3 eksajoula.
Glede na to se je delež jedrske energije v svetovni oskrbi z energijo rahlo zmanjšal s 5,19 odstotka na 5,17 odstotka. Jedrska industrija je proizvedla več energije kot kadarkoli prej, vendar ni pridobila na pomenu v primerjavi z nafto, zemeljskim plinom, premogom, hidroenergijo in obnovljivimi viri energije.
Podatki po posameznih državah se močno razlikujejo. Jedrska energija je leta 2025 zagotovila približno 47 odstotkov celotne oskrbe z energijo v Franciji. Njen delež je znašal približno 33 odstotkov na Finskem, 31 odstotkov na Švedskem, 25 odstotkov v Ukrajini in 23 odstotkov na Češkem. V Združenih državah Amerike je jedrska energija pomenila približno 9,6 odstotka celotne oskrbe z energijo.
Na Kitajskem je kljub hitri rasti in položaju druge največje proizvajalke jedrske energije na svetu ta delež znašal le okoli 3,3 odstotka. Kitajska jedrska industrija je že dovolj velika, da vpliva na skupne svetovne podatke, vendar ostaja razmeroma skromen del ogromnega energetskega sistema te države. To pomeni, da je precej prostora za nadaljnjo rast, če bo Kitajska nadaljevala gradnjo reaktorjev z dosedanjim tempom.
Avtor izvirnega članka je Robert Rapier.
